V istrskih občinah zadovoljni s turističnim obiskom med prazniki

V obalnih občinah v teh dneh lahko srečamo številne obiskovalce tako z drugih koncev Slovenije, kot iz drugih držav. V naši najbolj turistični občini so že konec minulega tedna zabeležili kar 30 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. Pester je tudi nabor kulturnih in kulinaričnih dogodkov, ki jih pripravljajo za obiskovalce. V oddaji tudi o tem: - inflacija se še naprej znižuje, - odločitev o podaljšanju nadzora na meji s Hrvaško bo znana v prihodnjih dneh, - občina Ankaran nadzorne organe poziva k ustavitvi zagona sušilnice blata, - v občini Pivka so zaključili več pomembnih naložb.

Pod Kraškim robom krajani še vedno brez hitrega interneta

V nekaterih vaseh v koprski občini nimajo dostopa do dovolj kakovostnega interneta. Telekomunikacijski operaterji komercialnega interesa za napeljavo optike v minulih letih niso videli. V prihodnje naj bi se v rešitev vključila Ministrstvo za digitalno preobrazbo in občina. V oddaji tudi o tem: - sindikalisti so Slovenijo in Italijo pozvali k čimprejšnji odpravi nadzora na meji, - kaj bodo pokazale statistike, ki razkrivajo sliko evropskega gospodarstva? - slovensko hokejsko reprezentanco danes čaka popravni izpit z Romunijo.

Sindikati v Rožni dolini pozvali k odpravi nadzora na meji

Na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina so se danes srečali predstavniki sindikatov Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Čezmejno srečanje že tradicionalno poteka tik pred praznikom dela, da bi še posebej opozorili na številna nerešena vprašanja, s katerimi se sooča več tisoč delavcev, ki si kruh služijo na drugi strani nekdanje meje. Državi so v prvi vrsti pozvali k ukinitvi nadzora na meji, ki ovira prost pretok delovne sile in blaga. V oddaji pa tudi: - V Ankaranu so ponovili razpis za oddajo dveh lokalov na plaži. - Slovenski in italijanski strokovnjaki v skupne raziskave za izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana. - Zvonovi v Dolini spet zvonijo.

Trio kraških znamenitosti potrjuje dobre učinke partnerstva

Park vojaške zgodovine iz Pivke, Kobilarna Lipica in Park Škocjanske jame so pred osmimi leti podpisali sporazum o sodelovanju in nastopajo pod imenom Trio kraških znamenitosti. Priložnost v povezovanju so prepoznali tudi ostali ponudniki, se se jih vse več želi pridružiti partnerstvu. V oddaji tudi o tem: - V Luki Koper načrtujejo, da bi do leta 2030 zgradili 10 megavatov sončnih elektrarn. - Festival vrtnic znova vabi z omamnimi vonji - Slovenski hokejisti so pred nadaljevanjem svetovnega prvenstva optimistično razpoloženi

Obeležili bomo 20. obletnico vstopa v Evropsko unijo

V tem tednu bomo obeležili 20. obletnico vstopa Slovenije. Slovenija je konstruktivna članica Unije in danes zagovornica poglobljene integracije, pravi politolog Boštjan Udovič, vendar je napačno - kot druge nove članice - unijo razumela kot cilj, ne sredstvo. V oddaji tudi o tem: - Ministrstvo za digitalno preobrazbo se bo osredotočilo na promocijo digi info točk. - V Bovcu osnovnošolci že tri leta brez telovadnice - nova športna dvorana naj bi bila končana do začetka novega šolskega leta. - Nogometaši Celja so drugič državni prvaki, drugoligaški derbi v Novi Gorici je pripadel Primorju.

Podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na duševno zdravje delavcev

Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo tudi na delovna okolja ob današnjem Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu izpostavlja Mednarodna organizacija dela. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tej priložnosti opozarja, da podnebne spremembe negativno vplivajo tudi na duševno zdravje zaposlenih. Za obvladovanje omenjenih tveganj je zato pomembno, da jih delodajalci pravočasno ocenijo in temu primerno prilagodijo delovna okolja. V oddaji tudi o tem: V Zdravilišču Debeli rtič v programe in delavnice za otroke vključujejo okoljsko vzgojo. Dom za zdravje žensk, otrok in mladostnikov v Gorici bo v bodoče namenjen tudi slovenskim mamicam. Košarkarji Plame Pur ostajajo drugoligaši.

Na Nanosu spominski poklon bitki primorskih partizanov

Danes praznujemo dan upora proti okupatorju. Spominjamo se ustanovitve protiimperialistične fronte v Ljubljani 26. aprila 1941. Na Nanosu so pripravili slovesnost v spomin na 82. obletnico nanoške bitke. V primorsko zgodovino se je ta odpor partizanov proti veliko številčnejši italijanski vojski vpisal kot eden prvih spopadov med drugo svetovno vojno in začetek narodnega boja na zahodni meji. V oddaji tudi o tem: Partizansko bolnico Franja bodo obnovili na izvorni lokaciji. V Trenti bodo odprli razstavo in pokazali film o Julijusu Kugyju. Slovensko jadranje bo na olimpijskih igrah zastopalo pet posadk.

Gradnja vstopne točke Kraški rob se zaključuje

Graditev vstopne točke Kraški rob se zaključuje. V prvi fazi je občina uredila objekt, v katerem bodo razstavni prostor, točka z informacijami o turistični ponudbi območja, razgledna ploščad in tržnica lokalnih pridelkov. Z vstopno točko bo upravljal občinski Zavod za mladino, kulturo in turizem. V oddaji tudi o tem: - Novogoriški gasilci slovesno prevzeli reševalno vozilo. - Začela se bo gradnja parkirišča v Olmu. - V Vipavi potekala 2. redna seja rektorske konference.

V Benetkah so začeli turistom zaračunavati vstopnino

Vstopnico je prvi dan plačalo skoraj tisoč obiskovalcev. Župan Benetk je poskusno uvedbo takse označil kot uspeh. Manj zadovoljni pa so bili nekateri prebivalci, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili s protestom. V oddaji tudi o tem: - za Kanin naj bi se zanimalo srbsko podjetje, ki ga zastopa Bojan Križaj - Digitalni abonmaji prepolovili število brezplačnih parkiranj v Ankaranu - Priprave na evropsko prestolnico kulture bo vodila Mija Lorbek.

GO!2025: Miji Lorbek mandat s polnimi pooblastili

Na včerajšnji seji novogoriškega mestnega sveta so svetniki soglasno imenovali Mijo Lorbek za direktorico Javnega zavoda GO!2025. Lorbkova je lani decembra po odstopu Gorazda Božiča prevzela njegovo mesto kot vršilka dolžnosti, sedaj ga bo vodila s polnimi pooblastili. V obrazložitvi je komisija zapisala, da jih je prepričala z boljšim poznavanjem projekta EPK kot njen sokandidat. Ostali poudarki oddaje : - Ob evropskih volitvah bodo še tri posvetovalni referendumi. - V Vipavski dolini se danes začenja ena največjih tekaških prireditev v Sloveniji. - Koprska knjižnica gosti mednarodni znanstveni simpozij Divina.

V Rižarni počastili osvoboditev izpod nacifašizma

Osrednja slovesnost v Furlaniji Julijski krajini je bila v tržaški Rižarni, nekdanjem koncentracijskem taborišču. V imenu dvojezičnih oz. tradicionalno slovenskih občin je na slovesnosti govoril podžupan občine Dolina Goran Čuk, ki je med drugim spomnil na italijansko okupacijo slovenskih krajev ter na grozote nacizma in fašizma. V oddaji tudi o tem: - Voda iz pipe je naš privilegij. - Park vojaške zgodovine iz Pivke, Kobilarna Lipica in Park Škocjanske jame bodo nadaljevali sodelovanje. - V Novi Gorici se začenja festival vrtnic.

Avalanš: novi in prvi single v slovenščini!

BosaZnova tokrat do zmage z melanholično melodijo

"Posamezniki in družba se z leti spreminjamo"

Klub ljubiteljev evrovizijske popevke se vrača v Ankaran

Yoko Nono: Ves čas ustvarjamo novo glasbo, tega procesa nikoli ne prekinemo

"Ne znamo se naučiti živeti med sabo"

"Lara, čas je, da narediš kaj novega"

Kvazi ljubezenska pesem. Išče dobroto, kjer je ni ...

Nežni smo in romantični, a tudi odštekani

Pomladna pesem in pol [glasovanje]

Pesem tedna ustvarila izolska naveza Kikcs

None in nonoti Ignac Peršolja: Lepo je bilo, lepo. Boljše kot danes.

Danes gremo v Goriška Brda, kjer je v vasi Gonjače odraščal Ignac Peršolja, ki danes šteje 96 let. V domu upokojencev Podsabotín ga je obiskala Mateja Grebenjak. Govorila sta o spominih na otroštvo in o tem, kako je bilo odraščati v veliki družini s šestimi otroki.

Od setve do žetve Ohranjanje suhih travišč

Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.

Petkova anketa Je dobro, da je Slovenija članica EU?

1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini

Radijski kviz So mostove, ceste in akvadukte res gradili Grki?

Prišel, videl, zmagal. Tako bi lahko v enem stavku strnili reševanje radijskega kviza s strani poslušalca Igorja iz Ilirske Bistrice. Tokrat smo se posvetili področju zgodovine, v kviz pa smo nastavili kar nekaj pasti. Bi se jim vi spretno izognili? Če se je nekaj zgodilo leta 1325, rečemo, da se je zgodilo v 14. stoletju. DA / NE Naši predniki so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju pred našim štetjem. DA / NE Stari Rim je trajal do leta 476 (našega štetja). DA / NE Mostove, ceste in akvadukte so gradili Grki. DA / NE Francis Fukuyama je leta 1989 objavil znano tezo, da se zgodovina ponavlja. DA / NE

None in nonoti Marija Grmek: Ukradli smo jajca in to je bil greh, saj jih mama ni mogla odnesti v Trst.

Današnja zgodba rubrike None in nonoti je nastala v Hiši dobre volje v Komnu. Mateja Grebenjak se je pogovarjala z 82-letno Marijo Grmek, ki je odraščala v veliki družini. Govorili sta tudi o tem, kaj vse je bilo nekoč igrača in kakšne vragolije so otroci ušpičili.

Od setve do žetve Slovenske turistične kmetije na široko odprle vrata

V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.

Petkova anketa Bi danes še naredili vozniški izpit?

V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?

Radijski kviz Ali reka Rižana res ponikne pri Cepkih?

Tokratna zvezda radijskega kviza je bil poslušalec Lian. Dovolili smo mu, da je tik pred koncem poklical še enkrat in se uspešno prebil čez tokratni kviz. Veliko število poizkusov je razkrilo, da je bil kviz za poslušalke in poslušalce težak, čeprav smo vanj umestili tudi na videz preprosto tezo, da reka Rižana ponikne pri Cepkih. Mnogi so živeli v prepričanju, da je temu res tako. Od danes naprej bo zagotovo drugače, zdaj je vsem jasno, da temu ni tako. Kaj pa ostala vprašanja, bi znali odgovoriti pravilno? 1. Morska voda pokriva približno 71 % površine Zemlje. DA / NE 2. V havajščini pravimo supanju (srfanje z veslanjem) Hoe he'e nalu. DA / NE 3. Reka Rižana na svoji poti do Koprskega zaliva ponikne pri Cepkih. DA / NE 4. Največja globina luških bazenov je 30 metrov. DA/NE 5. Pri sidranju plovila moramo spustiti dovolj sidrne vrvi, in sicer toliko, kolikor je plovilo oddaljeno od morskega dna. DA / NE

None in nonoti Peter Ban: Mama nas je imela pod kontrolo

Tokratna zgodba rubrike None in noti prihaja iz naselja v Občini Sežana, tik ob meji z Italijo – iz Lokev. 80-letni Peter Ban del prostega časa preživlja v Hiši dobre volje Komen. Tam ga je obiskala Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Začela se je letošnja subvencijska kampanja

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Petkova anketa Ali morajo otroci res dobiti samo petice v šoli?

Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?

Dopoldan in pol Ko spomin se več ne stara

Nimam časa. Tako pogosto pravijo upokojenci. Mogoče tudi zato, ker želijo v času, ki ga ne zaznamujeta več služba in delo, narediti tisto, česar niso v delovni dobi. Zato si izberejo več dejavnosti, hobije in tudi srečevanja. Člani Društva upokojencev Semedela so si zadali še eno nalogo - napisali so knjigo spominov. Ko spomin se več ne stara je zbir zapisov, ki so nastali - kot pravi ena od avtoric - iz spoštovanja in ljubezni do svojih prednikov. Tjaša Škamperle se je srečala z nekaj avtorji spominov

Morje in mi Živa Cankar: Sredi oceana se zaveš, da si nič, le kapljica v morju

V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.

Dopoldan in pol Bi si upali danes skočiti v mrzlo Sočo?

Trend kopanja v mrzli vodi je že več let prisoten tudi v Sloveniji. Znanstveniki pravijo, da imata mrzel tuš in plavanje v mrzli vodi jezera ali reke, pa tudi morja, številne pozitivne učinke na organizem. Skupina z Goriškega se redno dobiva na Soči v Solkanu vsak 25. dan v mesecu, ki vsebuje črko r. Od septembra do aprila. 25. aprila so zaključili zimsko kopalno sezono na reki Soči. Ob zadnjem skoku v Sočo v sezoni 2023/24 jih je obiskala Mateja Grebenjak.

Dopoldan in pol Vesna: Čisto počasi ...

"Čisto počasi ..." je že tretji projekt pevke Vesne Forte. Vesna je pevka, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna že nekaj časa, vendar je do sedaj vedno delovala iz ozadja. Že dlje časa je članica zasedbe Thomas March Collective, kjer sodeluje že od samih začetkov, hkrati pa članica številnih acapella zasedb. Tokrat Vesna prvič stopa na piedestal in s pesmijo "Čisto počasi…" prihaja v slovenski glasbeni prostor. "Nič me ne spremeni...", tako nekako Vesna lebdi nad spremljavo prekaljenih slovenskih glasbenikov in z ljubeznijo nabitim tonom nadaljuje do refrena, kjer se vse ustavi. Ker je pač treba počasi - čisto počasi.

Dopoldan in pol Nevenka Malnič: Za klekljanje potrebujemo predvsem veliko potrpežljivosti in ljubezni

Za klekljanje potrebujemo ovalno blazino ali 'bulo', košaro ali podstavek, na katerem sloni bula, kleklje - posebno oblikovane lesene paličice, na katere je navit sukanec, bucike in vzorec, t. i. »papir'c«. Ta obrt zahteva veliko potrpljenja, vztrajnosti in časa, pravi Nevenka Malnič iz Doblarja, ki že več kot 20 let vodi klekljarsko skupino. Ljubezen do ročnega dela je v vseh teh letih ustvarila tudi mnoge nepozabne trenutke. Njihove čipke občudujemo vsepovsod po Sloveniji. Trenutno izdelujejo čipke za mašne plašče ob 1500-letnici koprske škofije. Nevenka Malnič je Boštjanu Simčiču z velikim navdušenjem pokazala svojo zbirko čipk. To, da je sorazmerno hitro postala mojstrica, ni presenetljivo, saj so jo, kot pravi, te male umetnine zasvojile.

Glasbeni abonma Glasbeni abonma, poklon Aldu Kumarju

Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte

Dopoldan in pol Anja Rupel nam je razkrila veliko skrivnost

Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84, je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, je razkrila v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa je z nami delila prvič.

Odprto za srečanja Dr. Salvator Žitko: Evropska unija ostaja vrednota, še posebej v današnjih razmerah

V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto.

Dopoldan in pol Ines Cergol: Veliki umetniki so univerzalni, svetovni

Kamniti spalec je osrednja pesniška zbirka Maka Dizdarja, enega največjih bosanskih pesnikov 20. stoletja. To izjemno delo, v katerem avtor vsebinsko in jezikovno spaja arhaičnost in sodobnost, lahko, po več kot pol stoletja od prvega izida izvirnika, v celoti beremo tudi v slovenskem jeziku. Pesnica in prevajalka Ines Cergol se je zahtevnega dela lotila že pred leti, a je Kamniti spalec na dvojezično izdajo čakal do lani, ko je izšel pri založbi KUD Logos. Pesem iz zbirke Beseda o sinu pa bo zdaj tudi sestavni del fotografske razstave Po Deželi stečkov, ki jo bodo 7. maja letos odprli v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Kaj imajo skupnega Dizdar in stečki? Tudi na to vprašanje v pogovoru z Leo Širok odgovarja Ines Cergol.

Dopoldan in pol Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha

Mednarodna konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha je z aktualnimi temami opozorila na še eno bolezen oziroma poškodbo sodobnega časa, gre za poškodbo sluha. Vse več je tovrstnih poškodb, tudi pri mladih. Vse več je hrupa, ki vpliva na to in hkrati hudih stisk, saj je očala nositi moderno, slušni aparat pa je tabu tema. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal tudi, da bi nas naglušni in gluhi res radi poslušali, tako kot v tujini poslušajo radio.

Morje in mi Ribištvo je bilo motor razvoja številnih gospodarskih dejavnosti Istre

Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.

RadioLive! - Lara Baruca

RadioLive! - BOOOM!

Jazz v Hendrixu - Blaž Švagan Quartet

Gremo plesat - S.O.S. kvintet

RadioLive! - Jure Lesar

RadioLive! - Astrid

Praznični koncert - Gianni Rijavec

RadioLive! - Romachild

Regina Mänd in Andreas Krambias (Kavč Festival 2024 v Studiu Hendrix)

Jazz v Hendrixu - Jože Zadravec New Trio!

Tinkara Kovač in Big band RTV Slovenija - koncert Živeti, živeti je smisel življenja

Opoldnevnik V istrskih občinah zadovoljni s turističnim obiskom med prazniki

V obalnih občinah v teh dneh lahko srečamo številne obiskovalce tako z drugih koncev Slovenije, kot iz drugih držav. V naši najbolj turistični občini so že konec minulega tedna zabeležili kar 30 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. Pester je tudi nabor kulturnih in kulinaričnih dogodkov, ki jih pripravljajo za obiskovalce. V oddaji tudi o tem: - inflacija se še naprej znižuje, - odločitev o podaljšanju nadzora na meji s Hrvaško bo znana v prihodnjih dneh, - občina Ankaran nadzorne organe poziva k ustavitvi zagona sušilnice blata, - v občini Pivka so zaključili več pomembnih naložb.

Dopoldan in pol Ko spomin se več ne stara

Nimam časa. Tako pogosto pravijo upokojenci. Mogoče tudi zato, ker želijo v času, ki ga ne zaznamujeta več služba in delo, narediti tisto, česar niso v delovni dobi. Zato si izberejo več dejavnosti, hobije in tudi srečevanja. Člani Društva upokojencev Semedela so si zadali še eno nalogo - napisali so knjigo spominov. Ko spomin se več ne stara je zbir zapisov, ki so nastali - kot pravi ena od avtoric - iz spoštovanja in ljubezni do svojih prednikov. Tjaša Škamperle se je srečala z nekaj avtorji spominov

Jutranjik Pod Kraškim robom krajani še vedno brez hitrega interneta

V nekaterih vaseh v koprski občini nimajo dostopa do dovolj kakovostnega interneta. Telekomunikacijski operaterji komercialnega interesa za napeljavo optike v minulih letih niso videli. V prihodnje naj bi se v rešitev vključila Ministrstvo za digitalno preobrazbo in občina. V oddaji tudi o tem: - sindikalisti so Slovenijo in Italijo pozvali k čimprejšnji odpravi nadzora na meji, - kaj bodo pokazale statistike, ki razkrivajo sliko evropskega gospodarstva? - slovensko hokejsko reprezentanco danes čaka popravni izpit z Romunijo.

Primorski dnevnik Sindikati v Rožni dolini pozvali k odpravi nadzora na meji

Na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina so se danes srečali predstavniki sindikatov Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Čezmejno srečanje že tradicionalno poteka tik pred praznikom dela, da bi še posebej opozorili na številna nerešena vprašanja, s katerimi se sooča več tisoč delavcev, ki si kruh služijo na drugi strani nekdanje meje. Državi so v prvi vrsti pozvali k ukinitvi nadzora na meji, ki ovira prost pretok delovne sile in blaga. V oddaji pa tudi: - V Ankaranu so ponovili razpis za oddajo dveh lokalov na plaži. - Slovenski in italijanski strokovnjaki v skupne raziskave za izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana. - Zvonovi v Dolini spet zvonijo.

Morje in mi Živa Cankar: Sredi oceana se zaveš, da si nič, le kapljica v morju

V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.

Opoldnevnik Trio kraških znamenitosti potrjuje dobre učinke partnerstva

Park vojaške zgodovine iz Pivke, Kobilarna Lipica in Park Škocjanske jame so pred osmimi leti podpisali sporazum o sodelovanju in nastopajo pod imenom Trio kraških znamenitosti. Priložnost v povezovanju so prepoznali tudi ostali ponudniki, se se jih vse več želi pridružiti partnerstvu. V oddaji tudi o tem: - V Luki Koper načrtujejo, da bi do leta 2030 zgradili 10 megavatov sončnih elektrarn. - Festival vrtnic znova vabi z omamnimi vonji - Slovenski hokejisti so pred nadaljevanjem svetovnega prvenstva optimistično razpoloženi

Dopoldan in pol Bi si upali danes skočiti v mrzlo Sočo?

Trend kopanja v mrzli vodi je že več let prisoten tudi v Sloveniji. Znanstveniki pravijo, da imata mrzel tuš in plavanje v mrzli vodi jezera ali reke, pa tudi morja, številne pozitivne učinke na organizem. Skupina z Goriškega se redno dobiva na Soči v Solkanu vsak 25. dan v mesecu, ki vsebuje črko r. Od septembra do aprila. 25. aprila so zaključili zimsko kopalno sezono na reki Soči. Ob zadnjem skoku v Sočo v sezoni 2023/24 jih je obiskala Mateja Grebenjak.

Dopoldan in pol Vesna: Čisto počasi ...

"Čisto počasi ..." je že tretji projekt pevke Vesne Forte. Vesna je pevka, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna že nekaj časa, vendar je do sedaj vedno delovala iz ozadja. Že dlje časa je članica zasedbe Thomas March Collective, kjer sodeluje že od samih začetkov, hkrati pa članica številnih acapella zasedb. Tokrat Vesna prvič stopa na piedestal in s pesmijo "Čisto počasi…" prihaja v slovenski glasbeni prostor. "Nič me ne spremeni...", tako nekako Vesna lebdi nad spremljavo prekaljenih slovenskih glasbenikov in z ljubeznijo nabitim tonom nadaljuje do refrena, kjer se vse ustavi. Ker je pač treba počasi - čisto počasi.

None in nonoti Ignac Peršolja: Lepo je bilo, lepo. Boljše kot danes.

Danes gremo v Goriška Brda, kjer je v vasi Gonjače odraščal Ignac Peršolja, ki danes šteje 96 let. V domu upokojencev Podsabotín ga je obiskala Mateja Grebenjak. Govorila sta o spominih na otroštvo in o tem, kako je bilo odraščati v veliki družini s šestimi otroki.

Jutranjik Obeležili bomo 20. obletnico vstopa v Evropsko unijo

V tem tednu bomo obeležili 20. obletnico vstopa Slovenije. Slovenija je konstruktivna članica Unije in danes zagovornica poglobljene integracije, pravi politolog Boštjan Udovič, vendar je napačno - kot druge nove članice - unijo razumela kot cilj, ne sredstvo. V oddaji tudi o tem: - Ministrstvo za digitalno preobrazbo se bo osredotočilo na promocijo digi info točk. - V Bovcu osnovnošolci že tri leta brez telovadnice - nova športna dvorana naj bi bila končana do začetka novega šolskega leta. - Nogometaši Celja so drugič državni prvaki, drugoligaški derbi v Novi Gorici je pripadel Primorju.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.